CINAGE Slovar

Ageizem ali starostna diskriminacija izloča starejše osebe iz družbenega življenja zaradi koledarske starosti. Ageizem je diskriminacija, ki temelji na koledarski starosti, določanju sposobnosti in vloge na podlagi koledarskih let in procesu sistemtičnega stereotipiziranja in diskriminacije ljudi samo zato, ker so stari.

V osemnajstem stoletju je francoski mislec Nicolas de Condorcet trdil, da se morajo izobraževati vsi, tudi odrasli.
Izraz Andragogik, v nasprotju s pedagogiko, je v 19. st.skoval Alexander Knapp, nemški gimnazijski učitelj. Kasneje so izraz uporabili v Journal of Adult Education. Uporabil ga je ameriški teoretik Malcolm Knowles (1913-1997) v svojem delu Pomen izobraževanja odraslih, razvijajoč enoten sistem izobraževanja odraslih. Andragoška teorija temelji na tezi, da je andragogika drugačna od pedagogike, da je drugačna od klasične metode poučevanja, da je pozornost treba prenesti z učitelja k učencu, samostojnemu učenju in k doseganju transformacije učenca itd.

Asistent režije dela pod vodstvom režiserja. Asistent režije nadzoruje dialog pri snemanju, garderobo, rekvizite, maske, izbira in pripravlja ter razporeja statiste pri snemanju množičnih prizorov.

Avtonomnost v poznejših letih življenja pomeni imeti ali zadržati neodvisnost ali svobodno odločanje za dejavnosti in delovanje v nasprotju s težnjo, da starejše obravnavamo kot odvisne.

Celostna obravnava dejavnega staranja se pozitivno osredotoča na posameznika v celoti, na družbene, telesne, psihološke vidike življenja in ne zgolj na posamezne vidike, npr. telesno zdravje ali handikap.

Ta kompetenca pomeni, da starejši ohranjajo avtonomnost in dostojanstvo v poznejših letih življenja. Starejši čutijo, občutijo in ohranjajo lokus kontrole. Pomeni tudi vzdrževanje smiselnih čustvenih in družbenih vezi, dajanje in prejemanje podpore v družini ali skupnosti.

Demografija je veda, ki preučuje prebivalstvo. Uporablja statistiko za preučevanje vidikov prebivalstvenih skupin kot so velikost, rast, struktura in distribucija skupin. Demografsko analizo je moč uporabiti v povezavi s posamezno skupino prebivalcev, moških in žensk nad 65 let in ob upoštevanju sprememb glede rojstev, smrti, migracij in staranja v geografskem prostoru in času.

Digitalna inkluzija pomeni, da družba preseže neenakost, ki starejšim preprečuje dostop do novih tehnologij in uporabo novih tehnologij (računalnik in internet). Ta pojav pomeni, da starejši niso marginalizirani v tem pogledu, da niso izključeni iz družbe zato, ker nimajo dostopa do novih tehnologij in znanja za njihovo uporabo. Digitalna inkluzija se nanaša na ustrezno zagotavljanje finančnih sredstev in na družbene dejavnike, ki omogočajo dajanje podpore starejšim za digitalno vključevanje v družbo.

Ta kompetenca se nanaša na starejše, ki morajo imeti materialno varnost, da bi lahko živeli dejavno in smiselno življenje. To pomeni, da moramo skozi življenje imeti primerne dohodke, priložnosti za delo, da ni diskriminacije po starosti in da obstoja ustrezna socialna varnost, ustrezne pokojnine in nadomestila.

Garderoba so oblačila, kostume, nakit, ki jih nosijo igralci v filmu.

Garderober je odgovoren za izdelavo oblačil, kostumov in nakita pred dejanskim snemanjem filma ter za njihovo vzdrževanje in popravilo med snemanjem.

Gre za opazovanje drugih in ob tem razvijanje opazovanja sebe in svojih izkušenj. Gre za povezovanje lastnih izkušenj z izkušnjami drugih, opazovanje drugih in njihovih pogledov na naše izkušnje.

Kader je osnovna prostorska enota filma. Sestavljen iz več posnetkov, ki so videti kot nepretrgan posnetek, je z gledišča gledalca.

Oblikovanje filmskega lika na podlagi fizičnih, psihičnih in socialnih značilnosti. Splet vseh značilnosti vpliva na njegovo obnašanje v dejanskih situacijah, skladno z žanrom in slogom pripovedi.

Klapa je črna lesena plošča, ki jo posnamejo na začetku posameznega kadra in ponovljenega posnetka. Nanjo s kredo napišejo naslov filma, številko kadra iz snemalne knjige in zaporedno število ponovljenega posnetka istega kadra pa tudi ime režiserja, direktorja fotografije in producenta. Na zgornjem ali spodnjem delu plošče je v vogalu pritrjena črno-bela deščica, s katero je mogoče tleskniti po robu plošče. Ta tlesk je zvočno posnet in je potreben pri sinhronizaciji.

V povezavi z dejavnim staranjem kompetenca pomeni zmožnost starejših, da živijo dejavno in dejavno sodelujejo v skupnosti. V projektu CINAGE pa gre za družbene kompetence, kot je denimo kompetenca za zdravo življenje, ki spremeni obnašanje starejših, kar jim pomaga krepiti in ohranjati zdravje. Ta kompetenca omogoča tudi ustvarjanje družbenih struktur, ki starejšim pomagajo, da lahko bolje skrbijo za svoje zdravje.

To zmožnost potrebujejo starejši državljani, da lahko sodelujejo v različnih dejavnostih, pomembnih za posameznika skupnost. Med te dejavnosti se uvrščajo prostovoljno delo ali kakršna koli oblika zaposlitve ali plačanega dela. Sem se uvršča tudi skrb za družinske člane in druge v skupnosti. Skupnost, h kateri posameznik prispeva, je denimo družina, organizacija, ki opravlja storitve, soseska, mesto, regija, narod ali širša skupnost.

Konstruiranje zvoka je proces snemanja in ustvarjanja zvočnih učinkov kot so škripanje čevljev, eksplozija, cviljenje avtomobilskih gum, žvižganje krogel, brenčanje muhe pa tudi snemanje šumov iz okolja (zavijanje vetra, šelestenje listov …). Ti zvoki so običajno posneti v studiu, da so prepričlivejši, omogočajo pa tudi lažjo montažo zvoka.

Maska je spremenjena podoba igralca. Maska obsega različne vrste in stopnje ličenja, česanja, izdelave lasulj, oblikovanja različnih deformacij kot so rane in brazgotine.

Masker je strokovnjak za oblikovanje maske. Tesno sodeluje s scenografom, kostumografom in direktorjem fotografije. Pripravlja in oblikuje videz nastopajočih likov.

Postavitev akcije in igralcev na prizorišču.

Montaža je ustvarjalni tehniški proces povezovanja filmskih in zvočnih posnetkov. Poteka v določenem zaporedju. Montaža poveže film v celoto, ki so jo zasnovali že v scenariju, podrobneje pa v snemalni knjigi. Podpira pripoved. Lahko jo razvname in dramatizira tako, da zadrži ali odloži razkritje vzroka ali posledic nekega dejanja. Lahko jo zaplete z nezaznavnim prehajanjem med realnimi ali imaginarnimi prizori.

Montažer zvoka povezuje zvoke v filmu s sliko in med seboj. Montažer zvoka je odgovoren za izbiro in snemanje zvoka za film. Z zvoki, šumi, glasbo krepi vtis resničnosti prizorov – poudari lahko njihov sanjski ali fantastični značaj, razširi prostor kadra, uporabi zvok kot prehod med kadroma … Montažer zvoka vstavi in umesti v film tudi razne zvočne učinke in glasbo uskladi s kadri.

Motivacija vpliva na obnašanje in ga spodbuja. Lahko je zunanja ali notranja. Gre za notranji poriv, ki aktivira obnašanje in ga usmerja. Motivacija je skupno ime za številne njene elemente kot so potrebe, aspiracije, pripravljenost za delovanje, čustva, znanje itd.

Vseživljenjsko izobraževanje omogoča nenehen razvoj posameznikovih osebnih in socialnih zmožnosti. Vseživljenjsko izobraževanje lahko poteka v treh oblikah:
-formalno izobraževanje – strukturiran izobraževalni sistem običajno priskrbi država in ga podpira. Sistem se stopnjuje po zahtevnostnih in starostnih stopnjah, od osnovne šole do visokih šol.
-neformalno učenje poteka vsak dan v družini, med prijatelji, vrstniki, z javnimi občil in ob pomoči drugih vplivnih virov v okolju.
-neformalno izobraževanje je izobraževalna dejavnost, ki je strukturirana, ima cilje in smotre, sledi programu. Ta pa nastane ob sodelovanju udeležencev. Poteka zunaj formalnega šolskega sistema.

Usklajevanje dogajanja pri prehodu iz enega kadra v drugega.

Oblikovalec prizorišča je odgovoren za opremljanje prizorišča z rekviziti, pohištvom, umetniškimi deli … Skrbi za izgled prizorišča, kjer se snemanje odvija.

Odobren zaključek vseh del na filmu je faza v montaži filma, ko morajo biti vse spremembe v sliki končane in odobrene, da lahko film preide v montažo zvoka.

Off tekst je besedilo, ki ga pripoveduje pripovedovalec kot uvod v zgodbo. Lahko je off tekst tudi v funkciji pojasnjevanja ozadja zgodbe, lahko poveže dve ali več zgodb in dogodkov. Off text pa so lahko tudi misli in čustva lika, ki se odvijajo v glavi lika, gledalci pa jih slišimo.

Organizator dogajanja je odgovoren za nemoten potek dnevnega programa / urnika na snemanju. Skrbi, da vse teče gladko, da so oprema, prizorišče in rekviziti pripravljeni in nadzira proračun.

Skupina ljudi, ki so vključeni v nastajanje filma, v kateri koli fazi snemanja.

Uporaba in namestitev svetlobnih virov in teles. Ti širijo svetlobo v želenih smereh. Različna moč svetlobe omogoča snemanje prizora in zagotavlja vizualno in stilsko kakovost posnetkov. Osvetlitev je tehnična zahteva za to, da je film lahko posnet in omogoča stilistične posebnosti slike, ustvarjanje ozračja, poudarjanje čustvenih stanj in lastnosti stvari.

To je načrt poteka dogajanja na prizorišču za vsak dan posebej ali pa za za več dni skupaj. Plan snemanja obsega prizorišče, urnik, igralce, snemalno ekipo, opremo, pripomočke …

Režiser tesno sodeluje z direktorjem fotografije, scenografom in kostumografom, da ustvari enotno podobo filma, ki podpira zgodbo. Podoba filma je odvisna od zgodbe in filmskega žanra, saj ju podpira in je z njima usklajena.

Pogled pomeni, da režiser želi prikazati prizor, kot ga vidijo gledalci. Kamera se torej postavi v vlogo gledalca in snema z njegovega gledišča.

Glede na transakcijsko analizo Erica Berna so pomembni drugi tisti, ki so vplivali na naše življenje, sprejemanje odločitev v rosnem otroštvu in skozi vse življenje.

Poprava barve je pomembna zato, da dosežemo barvno usklajenost filma. V stiku z drugo barvo se namreč barva spremeni. S popravo barve se večajo ali, nasprotno, bledijo kontrast, osvetlitev, barvni toni. Za popravo barve je pomembno razumevanje psihologije barv, da dosežemo ustrezen učinek. Film mora biti tudi barvno usklajen glede na žanr in naravo zgodbe.

En nepretrgan posnetek kadra. Običajno naredijo več posnetkov istega kadra in izberejo najboljšega med njimi.

Postavitev in gibanje kamere določata učinek posnetega.

Delovne kopije posnetkov, ki jih naredijo čez dan in hitro, čez noč , razvijejo v laboratoriju, naslednji dan pa jih režiser s sodelavci pregleduje: oceni kvaliteto posnetih prizorov in se odloči glede ponovitve posameznih kadrov.

To je obdobje v drugi polovici življenja. Obdobje se prične pri različni starosti. Ko nekdo doseže poprečno starost v državi, ga pričnemo obravnavati kot starejšega ali starega.

Pred-produkcija obsega vse priprave pred dejanskim začetkom snemanja filma: izbira igralcev, sklepanje pogodb s filmsko ekipo in igralci, izbira prizorišč, kostumov …

Pridobivanje psihološke, ekonomske in politične moči ob pomoči izobraževanja in svetovanja spodbuja starejše, da uporabijo svoje zmožnosti in se tehtno odločajo, živijo avtonomno, da odločajo o svojem življenju in socialnem okolju. Starejši se namreč spopadajo z ekonomsko neenakostjo, denimo z neenakimi možnostmi zaposlovanja, neenakimi pokojninami, neenakim družbeno podprtim dostopom do izobraževanja, zdravja in priložnosti za dejavno državljanstvo.

Pripovedovanje zgodb je pripovedovanje o dogodkih. Pripoved je v besedah, podobah, pogosto tudi v improvizaciji in olepševanju. Zgodbe in pripovedi poznajo v vseh kulturah kot način razvedrila, izobraževanja, ohranjanja kulturne dediščine, vcepljanja moralnih vrednot. Ključni elementi zgodb in pripovedovanja zgodb vsebujejo zgodbo, like, in pripovedovalčev pogled.

Prizorišče je prostor, kjer se film dogaja. Lahko je umetno zgrajeno ali pa je del naravnega okolja. Je likovno-arhitektonska zasnova notranjega ali zunanjega prizorišča filmskega dogajanja v skladu s formalnimi in estetskimi zahtevami, žanrsko usmeritvijo in režijskim konceptom dela.

Oseba ali organizacija, ki vodi proizvodnjo filma. Pogosto je tudi pobudnik filmskega projekta, zanj skrbi od začetne zamisli, sestave snemalne ekipe, izbire igralcev, do končne realizacije in uporabe filma, predvsem pa zagotavlja finančna sredstva in ustrezne okoliščine za izvedbo filmskega projekta.

Producent je odgovoren za finančno področje filma, pripravi proračun filma in tudi bedi nad njegovo izvedbo. Njegova naloga je, da skrbi, da stroški s filmom ne presežejo proračuna. Pripravlja finančna poročila in tesno sodeluje s producentom in tajnikom produkcije.

Proizvodnja filma je proces nastajanja filmskega dela, ki obsega vse faze izvedbe: od zamisli, scenarija, kostumografije, snemanja, montaže in laboratorijske obdelave, vse do izdelave kopij za distribucijo in predvajanje.

Ukvarja se s scenarijem filma. Tesno sodeluje z režiserjem pri pripravi na snemanje, izbiri igralcev, pred-produkciji, produkciji in post-produkciji.

Predmet v filmskem prizoru, ki dopolni scensko in kostumsko opremo ter ima pasivno ali aktivno vlogo v dogajanju.

Član filmske ekipe, ki v skladu s snemalno knjigo in navodili režiserja, scenografa in kostumografa skrbi za rekvizite – njihovo nabavo in namestitev na prizorišču.

Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma. Naloge režiserja so: določitev celotnega umetniške podobe filma; nadzor nad vsebino in scenarijem filma; gibalno in dramsko vodenje igralcev; izbiranje prostora, kjer bo film posnet; določevanje tehniških podrobnosti (položaj kamere, izrez ...); sodelovanje s skladateljem, ki izdela glasbo za film; vse druge dejavnosti, ki kažejo umetniški vpliv režiserja na film.

V socialni psihologiji je samo-ocena ali ocena samega sebe proces, sredi katerega pogledamo nase in poskušamo oceniti posamezne elemente, ki so pomemben del naše identitete. Samo-ocena je eden od motivov, ki podpirajo preverjanje samega sebe in boljšanje samega sebe. Sedikides (1993) trdi, da nas motiv samo-ocene navaja, da iščemo dejstva, ki nas utrdijo v rahlem konceptu samega sebe. Samo-oceno uporabljamo, da smo bolj prepričani vase in da se bolje spoznamo. S samo-ocenjevanjem preverjamo, če se vidimo prav, toda s tem ne poskušamo izboljšati svojega pogleda nase. Ocenjevanje samega sebe lahko prizadene samospoštovanje.

Skrb za samega sebe pomeni, da pazimo na zdravje in dobro počutje in ne dovolimo, da to storijo drugi namesto nas, če ni potrebno. Pomeni tudi zdrav način življenja, zdrav življenjski slog, da ostanemo dejavni, da počnemo stvari, ki so nam pomembne. Gre za osredotočenje na tisto, kar starejši človek zmore, in ne na tisto, česar ne zmore. Sem spada tudi pridobivanje pomoči drugih, da ostanemo dejavni in da živimo zdravo.

Snemalec upravlja s kamero, vendar je podrejen direktorju fotografije. Snemalec izbira položaj kamere, določa izrez slike, ostrino slike, vlaga filmski trak …

Snemalna knjiga je podrobna razdelava scenarija na kadre, namenjena tako snemanju kot montaži. Snemalna knjiga vsebuje končno obliko zasnove in poteka filma.

Celoten proces postavljanja zgodbe v film.

Sleherni mesec več kot milijon ljudi doseže starost šestdeset let. Svet se pospešeno stara. V svetovnem prebivalstvu se bo delež starejših od 65 let podvojil leta 2050, prešel bo od 7% leta 2000 k 16% leta 2050. Do takrat bo starejših več kot tistih od 0 do 14 let. To se bo zgodilo prvič v zgodovini človeštva.

Starajoče se prebivalstvo opredeljujemo kot prebivalstvo, kjer se število tistih nad petinšestdeset let veča v primerjavi s tistimi med dvajsetim in štiriinšestdesetim letom. Do tega pojava pride, kadar se poprečna starost v državi ali regiji zviša zaradi daljše pričakovane življenjske dobe ob rojstvu in/ali zaradi upada stopnje rodnosti.

Staranje je proces, ki se začne takoj, ko se rodimo. Obsega evolucijske in devolucijske procese. Je vseživljenjski proces, ki traja od zibelke do groba.

O starejših odraslih govorimo v izobraževanju odraslih in psihologiji. Gre za strokoven izraz. Starejši odrasli so navadno tisti, ki so že upokojeni, ki niso več vključeni v poklicno delo, ki imajo odrasle otroke in so že opravili najpomembnejše naloge v izgradnji družine. Ta definicija je dokaj stereotipna, izpušča starejše delavce in tiste, ki se komaj pripravljajo na upokojitev. Poleg tega v obdobju »med delom, upokojitvijo in starostjo« starejši velikokrat znova prevzamejo poklicne obveznosti.

Je obdobje življenja, ne pa hiralnica za tiste, ki so dospeli bliže koncu življenja. Starost je družbeni konstrukt, stvar tihega dogovora v sleherni družbi.

Tabla, na kateri so napisani popravki in spremembe načrtovanega snemanja filma in sekvenc.

Tehnika lomljenja ledu je dejavnost, igra ali dogodek, ki jih uporabimo, ob sprejemu udeležencev izobraževanja, da otoplimo pogovor med udeleženci v učni skupini, timu, ali dogodku. Kateri koli dogodek zahteva, da se udeleženci brez zadrege obračajo drug k drugemu. Moderator/učitelj/mentor uporabi to tehniko v ta namen.

Ta kompetenca je potrebna zato, da imajo starejši dostop do novih tehnologij kot so računalniki, mobilni telefoni in različne aplikacije. Da uporabljajo socialna omrežja, se sporazumevajo in učijo po spletu. Nanaša se tudi na ambientalno tehnologijo. Ambientalna tehnologija obsega pripomočke za gibanje, oblike opreme v pomoč starejšim in za nego starejših.

Učna kompetenca se nanaša na vse, kar je potrebno, da se lahko učimo v poznejših letih življenja. Lahko vključuje formalno in neformalno učenje, in vse široke možnosti za učenje, učne spretnosti in znanje, učenje ustvarjalnih dejavnosti ali učenje novih tehnologij (računalniki, internet itd.)

To besedno zvezo so skovali Peter Jarvis in udeleženci konference v Ulmu leta 1995. Poznejša leta se nanašajo na različne stopnje življenja in različne skupine starejših: starejše delavce, ljudi pred upokojitvijo, osebe v tretjem življenjskem obdobju ali obdobju med delom, upokojitvijo in starostjo, ki so sredi dinamičnega procesa med delom, upokojitvijo in starostjo, odvisne starejše v institucionalni oskrbi. Politiki ljudi v tem življenjskem obdobju imenujejo »starejši«, »starejši odrasli« in »seniorji« in zdaj, manj pogosto tudi »tretjeobdobniki«.
Učenje je proces dejavnega pridobivanja izkušenj. Učenje se zgodi, če in kadar se spremeni obnašanje (dejavnost, mišljenje, čustva itd.). Učenje se dogaja, kadar želimo osmisliti svet okrog nas. Vključuje in veča spretnosti, znanje, krepi vrednote, ali zmožnost refleksije. Učinkovito učenje vodi k spremembam, razvoju in želji po več učenja in znanja. Izobraževanje v poznejših letih življenja pomeni organizirano in k ciljem usmerjeno učenje različnih skupin starejših.

Gre za učenje v resničnih ali “umetno sproženih” situacijah v različnih učnih okoljih. Gre za izkustveno učenje in ne za spoznavanje teorije. Ali drugače povedano: pri učenju sta najpomembnejša učenčeva zavzetost in delovanje. Da bi dosegli zavzetost in delovanje tistih, ki se učijo, lahko uporabimo katero koli uspešno metodo.

Gre za učenje, ki ga sprožajo filmi, video posnetki itd., ki jih uporabljamo kot učno sredstvo in učno metodo hkrati. Film zdravi, sproža osebnostno rast, če so učenci odprti za filmsko izkušnjo, če filme gledajo zavedno in z znanjem. Film uporablja različna sredstva, kot so zgodba, glasba, domišljija. Film sproža refleksijo, omogoča vpogled, navdušuje, sprošča čustva in spreminja. Starejšim ljudem pomaga, da naredijo globljo povezavo med filmsko zgodbo in filmskimi liki ter seboj.

Gre za celotno proizvodnjo filma, vključno s pred-produkcijo, produkcijo in post-produkcijo.

Koncept dejavnega staranja je večstranski in ima več vidikov. Različne kompetence so potrebne, če naj se staramo dejavno. To niso le kompetence prostovoljstva in organiziranega dela ali produktivnosti. Ta koncept se nanaša tudi na vseživljenjsko učenje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, vzdrževanje bližnjih čustvenih odnosov, življenje po lastnih normah, neodvisnost in kakovost življenja, nasprotovanje ageizmu. Različne kompetence dejavnega staranja kot so učenje, zdravje in čustva, se med seboj prepletajo na mnoge načine.

Vizualna metafora je posnetek, ki je uporabljen namesto ali v povezavi z drugim posnetkom, da s tem ponazori analogijo ali pa da potrdi prikazano.

Pripoved teče predvsem ob pomoči podobe in fotografije; zahteva razumevanje vpliva in moči podobe, ki je lahko močnejša od dialoga.

Vseživljenjski način se nanaša na učenje za dejavno staranje, na vseh stopnjah življenja, v medgeneracijskem kontekstu, v katerem živimo. Vseživljenjski način pomeni, da se staranje in učenje dogajata vse življenje, da kulturne izkušnje iz preteklosti oblikujejo kasnejše izkušnje, odločitve in posledice. Vseživljenjski način poudarja, da se dogodki, ki so pomembni za posameznike, morda ne odvijejo zmeraj v kronološkem redu. Najbližji v času morda niso najbolj pomembni.

Gre za neprekinjeno učenje skozi vse življenje in vrsto situacij iz osebnih ali poklicnih razlogov. Učenje se odvije ne le v formalnih okoljih, marveč tudi v neformalnih skupinah, sredi dnevnih stikov in skozi široko pahljačo dogodkov. Evropski program Vseživljenjsko učenje podpira učenje in izobraževanje skupin vseh starosti širom Evrope ter jim namenja finančna sredstva.

Ta kompetenca se nanaša na starejše, ki naj krepijo in vzdržujejo zdravje in dobro počutje v poznejših letih življenja. Zdravje in dobro počutje imata telesne, psihične in družbene vidike. Kakovost zdravstvenih storitev in podpora življenjskemu slogu, zagotavljanje priložnosti za tkanje družbenih vezi, socialna skrb in varno okolje lahko vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Naprava, ki jo uporabljajo pri zvočnem snemanju za usmerjanje mikro-fona v prostoru. Sestavljajo jo stojalo s kolesom, palica z mikrofonom in mehanizem za premikanje mikrofona.

Preteklo, sedanje in načrtovano prihodnje življenje lahko zajamemo v pripoved (ljudje, zgodbe, čustva). Ta nam omogoči razumevanje povezave med različnimi vplivi na naše življenje in odločitve za naše zavzeto ali manj zavzeto delovanje v poznejših letih življenja.