Dejavno staranje in učenje za dejavno staranje

1. Utemeljitev in metode

   Evropska komisija je dejavno in zdravo staranje prepoznala kot izjemno pomembno področje. Strukturiran in kritičen pregled literature temelji na primerih filmov, ki so nastali po letu 2000. Izbrale so jih po partnerske organizacije. Predmet pregleda je bilo šest kompetenc, ki jih potrebujemo zato, da bi se starali dejavno: kompetenca učenja, delovanja v civilni družbi in skupnosti, kompetenca zdravja, čustvena kompetenca, finančno/ekonomska kompetenca in tehnološka kompetenca, ki se izkazujejo na ravni Evropske unije, posameznih držav ali regij (Umbrija).

2. Prebivalstveni kontekst in načela dejavnega staranja

   Naraščanje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu v Sloveniji, Italiji, Portugalski in Veliki Britaniji prinaša nekatere težave: na Portugalskem je bil leta 2011 delež oseb, starih 65 let in več 19,5 %, do leta 2050 pa pričakujejo, da se bo ta delež zvišal na 35,72 %; V Sloveniji je delež oseb, starih 65 let in več, 24,8 %, leta 2020 bo ta delež 33,5 %: V Umbriji je danes delež oseb, starih 65 let in več, 23,2 %. Leta 2030 bo v Veliki Britaniji v primerjavi z letom 2010 51 % več oseb, starih 65 let in več. Štiri področja, ki jim je bilo posvečeno evropsko leto dejavnega staranja 2012, so zaposlovanje starejših, njihova neodvisnost in participacija v družbi, njihovo zdravje in varno življenje, pa tudi okolje, ki naj omogoča dejavno staranje (EU, 2013). V ozadju teh prizadevanj je vzdrževanje uravnotežene življenjske poti. Pozitivne definicije, kot so družbeno vključevanje, obravnava starejših, ki ima več razsežnosti in ki starejšim daje psihološko, ekonomsko in politično moč.

3. Kompetence

   Učenje

   Udeležba starejših v neformalnem in formalnem izobraževanju se na splošno krepi, s starostjo pa upada. Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) imajo pri tem ključno vlogo. Na Portugalskem so univerze za tretje življenjsko obdobje predvsem v mestih. Ob učnih in izobraževalnih dejavnosti potekajo tudi kulturne, na primer gledališke in dramske dejavnosti. V Sloveniji slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (mreža UTŽO), in drugi ponudniki izobraževanja podpirajo pri starejših osebnostno rast, izobraževanje za plačano ali neplačano delo, izobraževanje za dejavno državljanstvo in za lokalni razvoj. V Italiji univerze za tretje življenjsko obdobje igrajo ključno vlogo tako, da preprečujejo manjšanje družbene angažiranosti starejših. V Veliki Britaniji se univerze za tretje življenjsko obdobje posvečajo izobraževanju za zdravje in za čustveno uravnovešenost, manj pa drugim kompetencam dejavnega staranja. Neenakost življenjske poti močno vpliva na izobraževanje in učenje v poznejših letih.

   Delovanje v civilni družbi in skupnosti

   Sodelovanje v civilni družbi in skupnosti je moč spodbuditi z možnostjo prožnega prehajanja v pokoj, spodbujanjem prostovoljstva, s priznavanjem in nagrajevanjem skrbstvene vloge družine in s tem, da cenimo ustvarjalno delovanje. Tako, denimo, na Portugalskem posamezni projekti spodbujajo dejavno staranje tako, da boljšajo okolje lokalne skupnosti, da podpirajo družbeno participacijo in vključevanje starejših v družbo. Z izobraževanjem je moč razvijati spretnosti za demokratično državljanstvo. Ta primer smo zasledili v Sloveniji. Krepitev prostovoljstva v Italiji poteka vzporedno z uveljavljeno tradicijo skrbi družine za stare starše. V Veliki Britaniji prostovoljstvo kljub zmanjšanju sredstev zanj poteka znotraj organiziranega prostovoljskega sektorja.

   Zdravje

   Spodbujanje zdravja za dejavno staranje temelji na upoštevanju razlik v starosti in zdravstvenem stanju. Portugalski državni načrt za spodbujanje zdravja temelji na načelih avtonomnosti, dejavne participacije, samouresničenja in dostojanstva starejših. V Sloveniji so zabeležili visok delež starejših, ki imajo sistemske bolezni: skrb starejših zase je odvisna od njihovih funkcionalnih zmožnosti, sistemske spodbude in njihovega odnosa do sebe. V Italiji so se osredotočili na življenjski slog skozi vse življenje in na integrirano oskrbo na domu. V Veliki Britaniji je dobro počutje starejših odvisno od njihove vključenosti v socialni razvoj in možnosti, da uveljavljajo svoje norme in pričakovanja. Neformalno učenje in participacija starejših v družbi lahko izboljšata njihovo dobro počutje.

   Čustvena kompetenca

   Razvoj družinskih struktur je pomemben dejavnik čustvenega ravnotežja starejših na Portugalskem, kjer si posebej prizadevajo za ustrezno domsko oskrbo. V Sloveniji so prizadevanja za mentalno in čustveno uravnovešenost najpogostejša na ravni primarnega zdravstva: dobro preživljanje prostega časa zagotovi večjo čustveno uravnoteženost. V Italiji je ključnega pomena za čustveno ravnotežje širša družina. Pomembni so tudi prijatelji. Čustveno uravnoteženost zagotavljajo tudi neodvisnost, dostojanstvo, preskrbljenost starejših in pomoč starejšim. Raziskava je pokazala, da v Veliki Britaniji pripisujejo pomen neodvisnosti, ohranjanju nadzora nad seboj, avtonomnosti in dejavnostim, ki manjšajo osamljenost.

   Finančno ekonomska kompetenca

   Obseg delovne sile na trgu je ključni dejavnik spodbujanja dejavnega staranja. Število zaposlenih je na Portugalskem občutno padlo. V letu 1974 je bilo zaposlenih 78 %, leta 2008 pa le 52 % delovno aktivne populacije. V Sloveniji je le eden od treh starejših od 55 let zaposlen. V Veliki Britaniji je dolgotrajna brezposelnost oseb nad 50 let med najvišjimi v Evropi. Potrebujemo nediskriminatoren odnos na delovnem mestu, potrebujemo pokojninske sisteme, ki nagradijo kasnejše upokojevanje in ki zmanjšajo strah starejših pred revščino v pokoju. V Italiji se upokojitev vse pogosteje zgodi brez priprave. Vse več starejših živi samih.

   Tehnološka

   Na Portugalskem je računalniška pismenost razmeroma nizka. Tam bi potrebovali spodbujanje digitalnega vključevanja v družbo za zagotavljanje avtonomnosti in družbene participacije starejših. V Sloveniji bo potrebno spodbuditi uporabo interneta in pomočne tehnologije; starejši, ki živijo sami in ne uporabljajo interneta, so v nezavidljivem položaju. V Italiji starejši vse pogosteje uporabljajo internet, vendarle gospodinjstva, kjer živijo le starejši, premorejo manj računalniških spretnosti. V Veliki Britaniji starejši cenijo nove tehnologije, vendar potrebujejo pomoč, ker se tehnologije in raba novih tehnologij spreminjajo.

4. Potrebe in priporočila

   Ključnega pomena je, da smo deležni učenja za dejavno državljanstvo, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odnose, odpornost za neugodne okoliščine ter za odstranjevanje institucionalnih in zakonskih ovir na področju učenja. Prednosti univerz za tretje življenjsko obdobje se lahko povečajo z učinkovitim partnerstvom organizacij in ustanov in z aktiviranjem drugih virov in sektorjev učenja. Na Portugalskem so poudarili nujo, da se združijo in poenotijo posamezne politike, javne in zasebne iniciative, da se uveljavijo načela avtonomnosti, sodelovanja starejših v družbi, samouresničenja in dostojanstva starejših. Tam poudarjajo potrebo, da se podprejo skrbniki starejših in da nastane več prostorov učenja in sodelovanja. V Sloveniji so poudarili potrebo po formalnem in neformalnem izobraževanju, za več znanja, kulture, samouresničenja, za dialog med generacijami starejših ter za prenašanje znanja med generacijami. Starost bi morali obravnavati celostno, ta obravnava naj bi bila manj »medikalizirana«, upoštevali naj bi ravnovesje med srečnim in produktivnim poznejšim življenjem. V Sloveniji so prepričani, da so vprašanja socialnega in kulturnega spola potrebna večje pozornosti. Vseživljenjsko izobraževanje naj spremlja prožno prehajanje iz dela v upokojitev in starost. V Italiji so priporočili, da bi uvedli poklicne kvalifikacije za izvedence izobraževanja starejših in nadaljnje usposabljanje za prehajanje od dela k upokojitvi in obratno. Vse večja prostovoljska zavzetost starejših ljudi ne bo obravnavana kot prednost. V Veliki Britaniji priporočajo, da naj starejše učence vključijo v načrtovanje izobraževanja v tečaje po nizki ceni v pred upokojitveno usposabljanje, usposabljanje za premagovanje neenakosti, za razvoj priložnosti, kjer se prostovoljstvo poveže z neformalno skrbjo za starejše in prostočasnimi zanimanji. V Veliki Britaniji se tudi zavzemajo za zdravstveno prosvetljevanje ob pomoči vrstniških mrež. Potrebujejo izobraževanje za pridobivanje ekonomske, psihološke in politične moči, takšno, ki bi temeljilo na različnih virih, s katerimi razpolagajo starejši. Navsezadnje pa mora družba ustvarjalno razmisliti o poznejših letih življenja.